Strani

sreda, 29. september 2010

Citiranje: reference oziroma navedenke

Reference oz. navedenke predstavljajo posebno obliko citiranja, in sicer navajanje vira neposredno med pisanjem besedila. Ta pristop se pogosto uporablja v seminarskih nalogah, strokovnih člankih, diplomah, magistrskih nalogah, doktorskih disertacijah in še kje. S tovrstnim neposrednim zaznamovanjem tujih citatov postane besedilo pregledno in daje bralcu jasno vedeti, kje so meje med mislimi pisca besedila in mislimi tujih avtorjev.

Tako kot pri citiranju obstajajo tudi pri navajanju referenc različna pravila, vendar je v večini primerov ustrezna kar osnovna oblika, ki jo bomo predstavili.

Splošno uveljavljena oblika navajanja referenc:
(Zupan 2004: 36)

Oglejmo si primer navedenke oz. reference v konkretnem besedilu:

Pesnik pravi, da napisano prebere tolikokrat, dokler »se stavki ne utrudijo in ne izginejo« (Zupan 2004: 59). Njegova vizija življenja je drugačna, saj je prepričan, da je »treba uživati v najmanjših / detajlih vsakdana« (Zupan 1991: 41), o čemer pogosto piše tudi njegov najljubši pesnik William Carlos Williams.

Kadar se znajdemo v zagati, ko se navedenke navezujejo na več različnih del istega avtorja, ki so tudi izšla istega leta, v zapisu preprosto ločimo obe deli:
(Zupan 2003a: 16)
(Zupan 2003b: 97–113)

V strokovnih besedilih moramo biti pri navajanju tujih misli dosledni in jih v svojem pisanju jasno označiti, saj tako povečamo kredibilnost in strokovnost svojega besedila.

sreda, 22. september 2010

3 koraki do učinkovito napisanega besedila

Pisanje besedila je proces, ki se ne začne in konča z izlivanjem naših misli na papir, temveč zahteva tudi vključevanje številnih spremljajočih pristopov, na podlagi katerih besedilo izboljšamo in izpopolnimo.

1. korak: Napišite različne verzije besedila

Dodelano in učinkovito besedilo po navadi ni napisano v enem poskusu, saj je pri pisanju prve verzije zelo težko upoštevati vse, kar želimo ubesediti. Pravzaprav tudi ni smiselno imeti za cilj pisanje besedila v enem zamahu, saj se bomo po nepotrebnem ustavljali, premišljali in vnaprej korigirali. Pri pisanju je namreč bistveno ravno to, da v prvem zamahu ustvarimo različico, ki jo bomo lahko aktivno spreminjali, dodelali in modificirali tako, da bo na koncu združevala vse pomembne elemente.

2. korak: Učinkovito pisanje zahteva tudi večkratno branje

Ne glede na to, da besedilo napišemo sami in se nam zdi, da vsebino napisanega dobro poznamo, največ napak odkrijemo šele z drugim ali tretjim branjem. Do napisanega besedila moramo čim prej vzpostaviti distanco, saj ga bomo šele tedaj lahko prebrali objektivno in opazili marsikatero pomanjkljivost ali nejasnost. Pogosto se zgodi celo to, da narobe črkovano besedo avtomatsko prebiramo tako, kot bi morala biti napisana in nas na očitno napako opozori šele nekdo drug.

3. korak: Učinkovitost besedila dokaže šele testiranje

Do napisane verzije besedila sami pravzaprav nikoli ne moremo biti dovolj objektivni, zato je metoda testiranja besedil skoraj tako pomembna, kot samo pisanje. Odzivi bralcev nam bodo namreč dali vse potrebne informacije, s pomočjo katerih bomo besedilo lahko predelali v končno verzijo, ki bo prepričala. Če se prej napisane različne verzije besedila med seboj močno razlikujejo, je smiselno testirati dve različici in na podlagi rezultatov bodisi dodelati ustreznejšo različico bodisi napisati popolnoma novo.

četrtek, 09. september 2010

Citiranje literature in virov

Citiranje literature pogosto povzroča preglavice, saj ima veliko ljudi občutek, da je pravil preveč in da se od fakultete do fakultete ter v navodilih revij pravila spreminjajo. Dejstvo je, da za citiranje obstaja točno določen ISO standard in ponekod so navodila sicer lahko nekoliko drugačna, vendar ISO standard predstavlja osnovo, po kateri se lahko vedno orientirate. Načini citiranja se med seboj razlikujejo le po vrstnem redu podatkov ter ločilih, ki jih med navajanjem uporabimo. Bistveno pri citiranju je pravzaprav le to, da navedemo vse bibliografske podatke, ki omogočajo prepoznavanje točno določenega gradiva.

Citiranje monografij

Splošni obrazec za citiranje monografij:
Priimek, Ime: Naslov. Kraj: založba, letnica (Zbirka).

Citiranje monografije (en avtor):
Roberto Juarroz: Vertikalna poezija. Ljubljana: Študenstka založba, 2006 (Beletrina).

Citiranje monografije (dva avtorja):
Cvetko, V. in Kos, K.: Strokovne šole pri nas in drugod. Ljubljana: DZS, 1959.

Citiranje monografije (trije ali več avtorjev):
Kmecl, Matjaž et. al.: Učni načrt za pouk slovenščine v prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997.

Citiranje serijskih publikacij

Splošni obrazec za citiranje serijskih publikacij:
Naslov: podnaslov. Kraj: založba, začetek (in konec) izdajanja.

Citiranje serijske publikacije:
National Geographic popotnik. Ljubljana, Rokus Klett, 2006-.

* če publikacija še izhaja, zapišemo npr. letnico: 2001-
* če je publikacija izhajala npr. od leta 1991 do 2000, zapišemo: 1991-2000

Citiranje člankov

Splošni obrazec za citiranje člankov:
Priimek, Ime: Naslov članka. Naslov publikacije, letnica izida, letnik, številka, stran.

Citiranje članka:
Jelenko, Tanja: Branje po branju in pisanje interpretacije. Slovenščina v šoli, 2005, letn.10, št. 3/4, str. 51–54.

Citiranje elektronskih virov

Splošni obrazec za citiranje elktronskih virov
Naslov spletne strani, dan dostopa

Primer citiranja:
http://www.pisanjebesedil.com/besedila-za-spletne-strani.html, na dan 09.09.2010

torek, 07. september 2010

Mogočno orodje marketinga: podrobnosti

Kadar vprašamo največje guruje marketinga, kaj je tista skrivnostna sestavina, ki v besedilih ljudi dokončno prepriča, je odgovor: podrobnosti. Dejansko so podrobnosti tiste, na podlagi katerih ljudje vrednotimo in se odločamo, če je nekaj vredno našega zaupanja ali ne. Težko je najti pravo mero, saj lahko preveliko število podrobnosti v bralcu začne vzbujati dvom o tem ali so informacije resnične, po drugi strani pa premalo število ali pomanjkljive podrobnosti človeka prav tako lahko zelo hitro odvrnejo.

3 pravila za učinkovito uporabo podrobnosti pri pisanju

1. Navajajte podrobnosti, ki so preverljive

Zavedati se morate, da je v času informacijske tehnologije mogoče preveriti skoraj vse, zato je nesmiselno navajati neresnične podrobnosti, saj vas bodo potencialni kupci hitro spregledali. O izdelkih ali storitvah raje navajajte preverljive podatke, ki so v spletnem in drugih medijih enostavno najdeni, saj boste s tem bistveno povečali kredibilnost besedil.

2. Navajajte zanimive podrobnosti, zaradi katerih izdelek izstopa

V marketinških besedilih se zadnje čase uporablja strategija preseganja konkurence, kar je v osnovi smiselno, vendar strategija ni učinkovita, če v besedilih uporabimo ista sredstva kot konkurenca. V poplavi izdelkov je namreč potrebno doseči predvsem drugačnost, zato se moramo pri promociji osredotočiti predvsem na tiste vidike in lastnosti izdelka, ki jih ostali ne izpostavljajo v tolikšni meri, saj bomo na ta način bistveno hitreje vzbudili zanimanje potencialnih kupcev.

3. Pri navajanju podrobnosti izberite pravo mero

Že v uvodu smo omenili, da ima lahko preveč oziroma premalo podrobnosti v besedilu tudi negativne učinke, zato je potrebno izbrati pravo mero. Pri tem je potrebno veliko kritičnega presojanja, oblikovanje različnih verzij besedil ter večkratno branje in opazovanje učinka besedila. Postavite se v vlogo bralca in veliko hitreje boste lahko presodili, če besedilo na vas učinkuje tako, kot bi moralo.

petek, 03. september 2010

Ustrezna uporaba oziralnih zaimkov ki/kateri

Pri lektoriranju besedil pogosto naletim na neustrezno rabo oziralnih zaimkov ki / kateri, zato sem se odločila, da s pomočjo konkretnih primerov razložim ustrezno uporabo obeh besed v specifičnih kontekstih oziroma sklonih.

Kaj o rabi povedo priročniki?

V skladu s Slovensko slovnico velja pravilo, da oziralni zaimek ki uporabljamo v vseh sklonih, kateri pa načeloma le:

  • v zvezah s predlogi (Človek, o katerem sem ti govorila ...),
  • za izražanje svojilnosti/pripadnosti v rodilniku (Odbor, katerega naloge so znane),
  • za izogibanje nejasnostim, dvoumnostim (Mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru (če rečemo mati mojega prijatelja, ki je zdaj v Kopru, ni nujno jasno, na koga se ki nanaša — na mater ali na prijatelja).

V vseh ostalih primerih Slovenska slovnica rabo kateri klasificira kot zastarelo.

Dejanska raba

Načeloma je tako, da v običajnih besedilih večina bralcev zaznava neustrezno rabo besede kateri samo v imenovalniku in tožilniku.
Primer:
V omrežju se uporabijo že obstoječi elementi, kateri zagotavljajo izboljšane storitve na novem omrežju.

V rodilniku, dajalniku, mestniku in orodniku pa se pogosteje zaplete, saj se bralcem in posledično tvorcem besedil pogosto zdita ustrezni obe različici.
Primer:
To je oseba, katere niti malo ne pogrešam. / To je oseba, ki je niti malo ne pogrešam.

Pri rabi oziralnih zaimkov ki/kateri si lahko torej pomagamo z zgoraj napisanimi pravili iz Slovenske slovnice, vendar se lahko v večini primerov zanašamo na to, da je ustreznejša in nezaznamovana uporaba zaimka ki.