Strani

torek, 15. november 2011

Odgovori na slovnična vprašanja, ki ste jih zastavili bralci

Glede na to, da bodo informacije gotovo zanimale širši krog bralcev, objavljam nekatera vprašanja, ki ste mi jih posredovali bralci, ter moje odgovore nanje.

1. Zanima me raba vejice za besedo PROSIM. Npr. Prosim, odidi! Prosim, poglej vremensko napoved. Prosim, da preveriš podatke. Ali je to pravilno? Hvala

Da, vejico za besedo prosim vedno pišemo in vsi vaši primeri so ustrezni.

2. Pozdravljeni, zanima me, kako se piše merilo, npr. 1: 15.000. Je dvopičje levostično? Hvala za odgovor!

V tem primeru dvopičje nadomesti besedo proti, zato je nestično. Ustrezen zapis je torej 1 : 15.000.

3. Kako se sklanja priimek Jakupec? Jakupeca ali Jakupca? Hvala!

V omenjenem primeru je možno in ustrezno sklanjanje obeh različic. V SP in SS se namreč pravila ponekod izključujejo, po drugi strani pa se tovrstne različice rešujejo z dopuščanjem obeh variant (podobno Jakac - Jakca in Jakaca). Če bi sklepali po sklanjanju podobno tvorjene besede modrec, je ustrezna različica Jakupeca, po drugi strani lahko e interpretiramo kot neobstojni soglasnik, ki pri sklanjanju odpade (Jakupca).

V tem primeru torej ne morete zgrešiti ne glede na to, katero različico izberete.

4. Pozdravljeni, kako se pravilno napiše:
- razmerje 50 : 50 (nestično) ali stično 50:50
- 50% ali 50 %
Hvala vnaprej.
Lep pozdrav!

Razmerje 50 : 50 se v skladu s Pravopisom piše nestično; enako velja tudi za pisanje %, ki se vedno pišejo nestično (50 %).

5. Imam vprašanje:
Kdaj se pri takem stavku piše pika in kdaj vprašaj?
Zanima me, ali ti je bilo včeraj pri meni lepo. (?)
Zanima me, kako si se imel na dopustu. (?)
Hvala!

V skladu s Slovenskim pravopisom vprašaj pišemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi (Kje si bil?) in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni (Ali ne vidiš, da nimam časa?).
V SP sta tvoja primera omenjena kot posebnost, in sicer: Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj (Vprašala sva ga, ali je videl našo mater).

V obeh primerih, ki ju omenjate, na koncu torej stoji pika, ker glavni stavek (Zanima me) ni vprašalni.

petek, 24. junij 2011

Kako pomemben je dober koncept spletne strani (1. del)

Dobra spletna stran med drugim pomeni tudi dober, premišljen in učinkovito zastavljen koncept spletne strani, dopolnjen s primernimi vsebinami in marketinškimi elementi, ki vplivajo na uspešnost prodaje.

V primeru, kadar je potrebno pripraviti koncept za manj zahtevno spletno stran, ki služi zgolj predstavitvi podjetja in bo tudi vsebinsko manj obsežna, večjih težav nimamo, saj se lahko držimo ustaljenega ogrodja, ki ga dopolnimo z ustreznimi vsebinami.

Klasičen koncept spletne strani
  • Naslovnica
  • Storitev 1
  • Storitev 2
  • Storitev 3
  • Reference
  • O podjetju
  • Kontakt
Klasičen koncept spletne strani je torej oblikovan kot enonivojska spletna stran, kjer je dostop do podstrani omogočen neposredno iz glavnih kategorij.

Poskrbite, da ne boste izgubljali strank

Kadar je stran vsebinsko bolj kompleksna in je potrebno na njej predstaviti množico storitev, različnih skupin izdelkov ipd., pa je potrebno biti pri zasnovi koncepta še posebej previden, saj lahko neustrezno zasnovana razporeditev zmede uporabnike. Posebej nevarno je, če so strani izjemno kompleksne in se uporabnik na njih ne znajde, saj bo v tem primeru hitro obupal in zgrešil vse pomembne informacije, ki ste mu jih želeli posredovati.

V primeru kompleksnih strani morajo biti meniji na podstrani vedno omogočeni in nastavljeni tako, da zagotavljajo enostavno prehajanje med kategorijami in enostavno vračanje na prejšnje strani. V večini primerov je priporočljivo, da so meniji statični, saj so na ta način uporabniku ves čas vidni in mu omogočajo lažjo orientacijo.

torek, 31. maj 2011

Odgovori na vprašanja - V ŽIVO

Glede na to, da se med pisanjem pogosto srečujemo z dilemami, ki lahko zaustavijo naš proces pisanja in zanje porabimo veliko dragocenega časa, je zdaj na voljo SOS odgovarjanje na vprašanja V ŽIVO ali po e-mailu preko enostavnega obrazca.

Vabljeni ste, da me konktaktirate kadar koli, ko boste v zagati in z veseljem vam bom pomagala razrešiti dileme. Uporaba obeh pripomočkov za ažurno svetovanje in pomoč pri pisanju je popolnoma enostavna, odgovore na vaša vprašanja pa boste dobili hitreje kot kadar koli prej.

Več o odgovarjanju v živo najdete pod zavihkom Odgovori na vprašanja - v živo oziroma na povezavi: http://pisanje-besedil.blogspot.com/p/odgovori-na-vprasanja-v-zivo.html

ponedeljek, 30. maj 2011

Razlika med besedama isti/enak

Slovenščina nas zaradi bogatosti svojega nabora besed in zaradi številnih pravil, ki jezik oblikujejo in normirajo, včasih zaplete v jezikovne zanke, ki jih naš „posluh za jezik“ ne razreši vedno ustrezno. Pogosto se zatakne pri razlikovanju med besedama isti in enak, saj se v mnogih primerih ne znamo ustrezno odločiti, katera različica bi bila bolj primerna.

V izogib tovrstnim dilemam bom obrazložila temeljne razlike med besedama in navedla primere, iz katerih bo mogoče lažje in jasneje razbrati ustrezen pomen in uporabo v konktekstu.

ISTI

Beseda isti je v SSKJ definirana: „na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; vrnili so se po isti poti.

ENAK

Beseda enak je v SSKJ definirana: „ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki“.

Temeljna razlika med obema je torej v tem, da pridevniški zaimek isti uporabljamo takrat, kadar govorimo o eni stvari, besedo enak pa takrat, kadar govorimo o več različnih stvareh.

Razliko je mogoče zelo jasno razbrati iz naslednjega primera:

Miha je imel v roki rdečo žogo z napisom Nike in to isto žogo je predal Juretu. Pridružila se jima je Mojca, ki jima je povedala, da je za rojstni dan dobila enako žogo, kot jo ima Miha.

V kolikor naletite na kontekst, kjer vam razlika med besedama še vedno ne bo jasna, ste dobrodošli, da navedete primer v komentarju in pomagala vam ga bom razrešiti.

ponedeljek, 16. maj 2011

Kje dobiti ideje za pisanje?

Pogosto se nam dogaja, da moramo oziroma želimo napisati določeno besedilo, vendar je naša zakladnica idej popolnoma prazna. Ta občutek se lahko sprevrže v mučenje in večurno sedenje ob praznem ekranu, lahko pa ga nemudoma spremenite v kreativni lov na ideje. Spoznali bomo 5 uporabnih načinov za pridobivanje idej, ki so lahko odlična iztočnica za vaše pisanje in jih lahko spremenite v vrhunska besedila.

5 (ne)skritih adutov

1. Spletne strani z izbrano tematiko

Ne glede na to, o čem pišemo, gotovo na spletu že obstajajo podobne vsebine bodisi v slovenščini bodisi v tujem jeziku. Nikakor ne svetujem prevajanja vsebin ali neposredne kraje posameznih delov, saj to ni v skladu ne s konceptom kreativnosti ne z avtorskimi pravicami, vsekakor pa nas bodo tuje vsebine navdale z navdihom, saj imajo drugi avtorji popolnoma drugačen slog pisanja kot mi in so glede izbrane tematiki gotovo izpostavili drugačne poudarke, kot bi jih mi, kar je lahko v veliko pomoč in navdih.

2. Pridobimo informacije od ciljnih bralcev/kupcev

Velikokrat pozabljamo na najbolj očitno pomoč in zgubljamo dragocen čas s tuhtanjem, raziskovanjem in lastnim vrednotenjem, kaj vaše ciljne kupce/bralce najbolj zanima, čeprav je pot do odgovorov bistveno lažja. Najbolj točen in neizčrpen vir informacij so ravno oni, saj najbolj vedo, kaj si želijo in vam lahko zaupajo njihova pričakovanja. Tako oboroženi z uporabnimi informacijami boste tudi besedila z lahkoto napisali.

3. Razširite gledišče

Kadar se uporno vrtimo okoli določene tematike in ne uspemo usmeriti misli v kreativnost, je po navadi eden izmed vzrokov tudi to, da smo si izbrali preozko gledišče. V pomoč je čisto preprosta vaja, ki nam pomaga, da na se na osrednjo tematiko ozremo v nekoliko drugačni luči. Pomislite na čim bolj splošne teme, ki se morda le delno dotikajo vaše izbrane tematike ter maksimalno razširite svoje gledišče na izbrano temo. Gotovo boste dobili uporabne ideje, ki vas bodo preusmerile nazaj k rdeči niti vaše naloge.

4. Lotite se teme s črno-belim pristopom

Pri pisanju marketinških besedil je dovoljena maksimalna kreativnost in ni pomembno, kako se prebijete do želenega cilja. Obstaja nešteto smernic in nasvetov za pisanje, vendar je v vsakem primeru potrebno najti lasten način in pot. Včasih je v veliko pomoč ustvarjalni princip, s pomočjo katerega osrednje izhodišče prikažemo iz dveh popolnoma različnih zornih kotov, ki si med sabo lahko celo nasprotujeta. Najboljši prodajni teksti imajo v sebi intenzivno nasprotje, ki sproža odziv in močna čustva pri široki skupini ciljnih kupcev.

5. Vprašajte za ideje koga nevtralnega

Včasih se nam najbolj briljantne ideje utrnejo, kadar se pogovarjamo z nekom nevtralnim, ki ni neposredno povezan s tematiko, o kateri pišemo. Ljudje zelo radi izražamo svoja menja in morda bo ravno mnenje vašega sodelavca ali prijatelja tisto, ki vas bo usmerilo na prave tirnice in povzročilo kreativno iskrenje idej. Odprite vse čute, opazujte okolico in se naučite prepoznavati uporabne informacije tudi tam, kjer jih na prvi pogled ne opazite.

petek, 29. april 2011

Ustrezna raba vezaja in pomišljaja

Vezaj in pomišljaj sta ločili, ki sta si med seboj vizualno zelo podobni in ju pri uporabi v besedilih pogosto zamenjujemo. V izogib temu bomo opredelili glavne razlike med obema ločiloma in prikazali konkretne primere rabe.

Pomišljaj

Pomišljaj je daljša črtica kot vezaj in je načeloma nestičen.

Raba pomišljaja

  • Namesto predlogov od ... do (proga Ljubljana–Trst, odprto 8–12),
  • nestično v matematiki pomeni minus, 
  • pri navajanju temperature npr. –23 ºC.

Vezaj

Vezaj je v primerjavi s pomišljajem krajša črtica, načeloma je stičen, redko tudi nestičen.

Raba vezaja

  • Stični vezaj pišemo med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in (poljsko-ruski, črno-bela fotografija, Ljutomersko-Ormoške gorice).
  • Stični vezaj pišemo med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka (25-letnica, 100-odstoten, 48-kilometrska, C-dur, C-vitamin, TV-drama, C-mol, 14-krat).
  • Nestični vezaj pišemo med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta** (Šmarje - Sap → Šmarje in Sap; Videm – Dobrepolje; ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del Bežigrad v Ljubljani).

** Dvojna imena se pišejo z nestičnim vezajem, ne s pomišljajem. (Šmarje - Sap; oboje se sklanja: v Šmarju - Sapu).

petek, 22. april 2011

Pisanje kot ustvarjalni proces

Hitrostna mrzlica današnjega časa se vedno bolj odraža tudi pri pisanju oziroma na splošno pri ustvarjanju. Vse bi želeli narediti na hitro, v najkrajšem možnem času, pogosto celo pod prisilo. Rezultat so seveda izdelki, ki nikakor ne dosežejo zaželenih učinkov, po drugi strani pa tudi stiske tvorcev besedil, ki vedno bolj pogosto čutijo tako imenovano pisateljsko blokado in odpor do pisanja.

Se tudi vam dogaja, da imate v nekem trenutku celo odpor do pisanja e-mailov, kaj šele, da bi sestavili ustrezno in učinkovito poslovno ali celo prodajno besedilo? Oddahnite si, podobno se je dogajalo tudi največjim mojstrom umetnostne besede. Pisatelj Ernest Hemingway je denimo o svojem pisateljskem ustvarjanju dejal: »Moje pisateljske navade so preproste: dolga obdobja razmišljanja, kratka obdobja pisanja.« Gre torej za poseben pisateljski utrip, ki se mu je smiselno prilagoditi.

Če se s pisanjem ukvarjate poklicno ali pa ste trenutno v obdobju, ko morate producirati večjo količino besedil (pisanje diplomske naloge, raziskovalnega članka …), je smiselno zelo dobro izkoristiti tako imenovana kreativna obdobja/ure/minute. V tistem času lahko namreč napišete tudi do 60 % več, poleg tega pa so vsebine veliko bolj kvalitetne kot takrat, kadar se silite s pisanjem.

Torej, pisanje ni zastonj definirano kot ustvarjalni proces, vsako ustvarjanje pa kot veste zahteva tudi svobodo, zato bodite prizanesljivi do sebe, hkrati pa dobro izkoristite čas, ko vaša domišljija poleti.

četrtek, 14. april 2011

Uporaba dvojine

Naš jezik je uporabe dvojine uvrščen med nekaj svetovnih unikatnežev in dvojina je tista, ki ga na eni strani nekoliko zakomplicira, po drugi strani pa ga obogati in mu doda zaljubljeno dimenzijo, ki je mogoča takrat, ko se JAZ in TI ne povežeta v vi, temveč postaneta MIDVA.

Dvojino so poznali nekateri jeziki, ki so že izumrli, med modernimi jeziki pa ima dvojino ohranjeno arabščina (vendar samo v drugi in tretji osebi), pozna jo jezik Inuitov, v hebrejščini se uporablja za parne dele, v polinezijskih jezikih za pridevnike, v filipinskem jeziku jo poznajo samo za samostalnike. Sledove dvojine je mogoče opaziti tudi v nekaterih slovanskih jezikih, in sicer češčini, poljščini, srbščini, hrvaščini (vendar jo uporabljajo predvsem za parne dele telesa).

V slovenščini se je dvojina ohranila v celoti in jo v vsakdanjem jeziku (ne)zavedno neprestano uporabljamo. Po drugi strani se določenim zagatam pri tvorjenju dvojine velikokrat izognemo tako, da uporabimo kar množino oziroma popačeno dvojino (Tina, bomo šle zvečer v kino?).

Kaj povedo priročniki?

V Slovenski slovnici so opredeljeni primeri, ko se v slovenščini namesto dvojinske oblike uporablja množinska, in sicer:

  • pri tipičnih parih, npr. za levi in desni istofunkcijski del telesa (roke, noge, obrvi, oči, ušesa, peruti ...)
  • za dela oblačila ali naprave (rokavi, hlačnice, nogavice, rokavice – drsalke, uhani
  • pri bioloških ali funkcijskih parih: (starši, dvojčki, lastovke - v pomenu ‘oče in mati; otroka, rojena ob istem času; samec in samica ...).

Dvojino v zgoraj naštetih primerih uporabimo samo tedaj, ko želimo omenjene besede ali npr. dele telesa poudariti: Bolita me obe roki.


Pogoste napake pri uporabi dvojine

Največ težav pri rabi dvojine povzroča 6. sklon (orodnik), ki ga najpogosteje zamenjujemo z množinsko obliko, preglavice pa povzročajo tudi nekatere oblike, ki jih sicer pogosto uporabljamo:

Neustrezna uporaba / Ustrezna dvojinska oblika


pred dvemi leti / pred dvema letoma
pred dobrimi dvemi meseci / pred dobrima dvema mesecema
porabili bomo dve ure / porabili bomo dve uri
midve se dobimo / midve se dobiva

četrtek, 31. marec 2011

Ali bi kupili iskrenost?

Slovenske marketinške pristope bi lahko uvrstili nekje v srednji del na lestvici drznosti. Čeprav je kriterij drznosti zelo ohlapen in širok, bi glede na številne parametre nedvomno prednjačili Američani, za katere se na trenutke zdi, kot da bi poganjali celotno svetovno kolesje in še vedno diktirali tempo. Zahodnjaki smo nekje vmes, medtem ko Vzhod ubira popolnoma nove poti, drugačne, kot smo jih vajeni. Vendar iztočnica tokratnega razmišljanja ni opredeljevanje različnih tržnih pristopov, temveč bi želela izpostaviti zanimiv adut, ki ga lahko učinkovito uporabimo tudi pri copywritingu.

Gre za igranje na karto iskrenosti kot mogočnega orodja za vzbujanja zaupanja in daljnosežnih prepričevalnih učinkov. Verjetno si mislite, da imata iskrenost in marketing toliko skupnega kot žirafa in kotalke, vendar je sorodnost mnogo bližja. Američani so s številnimi raziskavami dokazali, da se ljudje na iskrenost intenzivno odzivamo in se prej odločimo za nakup, tudi če nam nekdo iskreno izrazi slabo plat izdelka ali storitve. Popularno verzijo tega principa so razvili brezdomci, ki so ulice preplavili z iskrenimi napisi: »Why lie, I need beer! / Zakaj bi lagal, potrebujem drobiž za pivo!« in dejansko želi uspehe s pomočjo „humorističnega“ vložka.

Če pustimo ob strani ekstreme, so dober primer igranja na iskrenost tudi uspešne ameriške kampanje za trženje izdelkov in storitev, ki so izpostavile simpatično verzijo resnice: »We're not the best on market, but we'll do our best for you! / Nismo najboljši na trgu, vendar bomo naredili največ za vas.«

Vprašanje je, v kolikšni meri si lahko „upamo“ v Sloveniji. Bi bila priznanje in iskren pristop dovolj? Morda, vendar si verjetno tolikšne direktnosti kot Američani ne moremo privoščiti in upati na pozitiven odziv, vsekakor pa lahko resnico premišljeno in učinkovito vključimo v besedila, o čemer bo več napisanega kdaj drugič.

četrtek, 24. marec 2011

Pisanje tujih besed – zemljepisna imena

Tokrat bomo predstavili še ustrezne zapise zemljepisnih imen v slovenščini. Obravnavo imen bomo ločili glede na enobesedna in večbesedna imena.

Enobesedna imena

Enobesedna zemljepisna lastna imena iz latiničnih pisav večinoma pišemo v izvirniku: Massachusetts, Caen, Köln, Cagliari.

Podomačeno pišemo imena:

1. držav, dostikrat tudi zveznih držav in pokrajin: Anglija, Poljska, Švica, Koreja, Japonska, Bangladeš, Rusija, Češka, Teksas, (Južna) Karolina, Virginija, (Savdska)
Arabija – Turingija, Lacij, Provansa, Kampanja, Kastilja, Atika, Tesalija;
2. celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov: Evropa, Avstralija, Antarktika – Havaji, Korzika, Sardinija, Rodos, Šrilanka, Baleari, Tavrida – Arabija, Peloponez, Jukatan;
3. oceanov, morij, večjih rek in nekaterih večjih jezer: Atlantik – Baltik – Donava, Aniža, Adiža, Tibera, Tilment, Pad, Sena, Loara, Mozela, Garona, Rodan/Rona, Ren, Temza, Visla, Nil, Misisipi, Misuri, Amazonka, Bramaputra, Jangcekjang – Tanganjika, Titikaka, Inari;
4. večjih gorovij in nekaterih gor: Pireneji, Ardeni, Vogezi, Kavkaz, Himalaja, Kordiljere, Kilimandžaro;
5. nekaterih bolj znanih krajev: Firence, Pariz, Bruselj, Ženeva, Lozana, Lizbona, Praga, Plzen, Varšava, Krakov, Lodž, Jeruzalem, Čenstohova, Peking, Čikago, Edinburg;
6. nekaterih stavb, objektov: Kapitol, Hradčani.

Tem imenom se pridružujejo tista, ki se pri nas izgovarjajo tako, kakor se pišejo: Berlin, London, Madrid, Padova.

Slovenska imena namesto neslovenskih

Namesto nekaterih tujih uporabljamo svoja: Dunaj, Carigrad, Solun, Rim, Benetke, Videm, Čedad, Oglej, Gradež, Reka, Karlovec, Banjaluka, Pulj; tudi imena držav Nemčija, Ogrska.

Večbesedna imena

Prevedena večbesedna imena

Večbesedna zemljepisna imena večinoma v celoti prevajamo, če so sestavljena iz prvotno občnih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni.

Mednje spadajo imena:
1. držav: Združene države Amerike, Skupnost neodvisnih držav, Nova Zelandija; iz njih delamo tudi ustrezna kratična poimenovanja (ZDA, SND);
2. pokrajin: Spodnja Saška, Bližnji vzhod, Nova Škotska, Nova Anglija, Donski bazen;
3. delov kopnega: Nova Gvineja, Kanarski otoki, Velikonočni otok, Ognjena zemlja, Sc. Helena – Rt dobrega upanja, Apeninski polotok;
4. vod: Tihi ocean, Indijski ocean, Severno morje, Beringovo morje – Zalivski tok – Bengalski zaliv, Rokavski preliv, Otrantska vrata, Mesinska ožina, Železna vrata – Ladoško jezero, Ženevsko jezero – Pripetska močvirja – Reka sv. Lovrenca – Niagarski slapovi, Nilske brzice – Sueški prekop; Prekop Donava–Tisa–Donava; taka enobesedna imena so redka: Rokav (Rokavski preliv), Zaliv (Perzijski ali Arabski zaliv);
5. oblik zemeljskega površja (gorovij, vzpetin, ravnin, dolin, planjav, puščav): Srednjerusko višavje, Golanska planota, Bela gora, Skalne gore, Srednjesibirsko višavje, Panonska nižina, Negevska puščava;
6. nekaterih mest: Nižji Novgorod, Frankfurt na Majni/Odri, Dunajsko Novo mesto, Češke Budjejovice, Špindlerjev Mlin;
7. cest, ulic, trgov, parkov: Verdijevo sprehajališče (Corso Giuseppe Verdi), Goldonijev trg (Piazza Goldoni), Kaluška cesta (Kalužskaja doroga), 42. ulica (42nd Street), Ulica Huga Wolfa (Hugo Wolf-Straße), Elizejske poljane (Champs-Élysées), Trafalgarski trg (Trafalgar Square), Bulvar sv. Mihaela (Boulevard Saint Michel), Montmartrska ulica (rue Montmartre), Rdeči trg (Krasnaja ploščaï), Nevsko nabrežje (Nevskaja naberežnaja), Nabrežje 13. novembra (Kej 13 noemvri), Peta avenija (Fifth Avenue), Vaclavski trg (Václavské námìstí), Luksemburški park (Parc de Luxembourg);
8. objektov: Bela hiša (White House), Slavolok zmage (Arc de Triomphe), Eifflov stolp (Tour Eiffel), Zimski dvorec (Zimnij dvorec).

Neprevedena večbesedna imena

V nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnoimenskih sestavin navadno ne prevajamo: New York, Rio de Janeiro, Boka Kotorska, Mariánské Láznê, Downing street, Quai d'Orsay. Drugih samo včasih ne prevajamo (zaradi stilnega učinka): na Champs-Élysées, na Herrenstraße, East River (lahko tudi Vzhodna reka).

torek, 15. marec 2011

Kako napisati dober slogan?

Slogan skupaj z logotipom in ostalo celostno podobo pripomore k prepoznavnosti podjetja, grajenju imena in utrjevanju pozicije na trgu. Pri tem lahko izpostavimo vprašanji, koliko je slogan sploh pomemben in kaj pravzaprav je dober slogan? Dejstvo je, da so nekateri slogani odigrali pomembno vlogo pri poslovanju podjetjih in znatno pripomogli k njihovi prepoznavnosti. S tega stališča je smiselno pogledati, kaj imajo skupnega najboljši in najbolj prepoznavni slogani ter kateri so tisti elementi, ki jih naredijo učinkovite.

Enostavnost

Dejstvo je, da so uspešni slogani vedno zelo enostavni, to pomeni, da so besede enostavne in medsebojno povezane v nezapletenih zvezah (Dobro zame; Ujemi svet; Najboljši sosed oz. tuji I'm loving it, Just do it, Think different idr.).

Kratkost

Učinkoviti slogani so sestavljeni iz dveh do štirih besed (raje manj kot več), saj si jih na ta način že z enim pogledom zapomnimo in jih lažje dojamemo. Primerjave z angleškim jezikom so smiselne le do neke mere, saj ima slovenski jezik svoje zakonitosti in se elementi ne povezujejo enako, zato prevajanje po navadi ni ravno smiselno in učinkovito.

Visokosporočilne besede

Učinkovitost slogana lahko povečate, če v njem uporabite eno besedo z močno sporočilnostjo, protipol pa ustvarite s spremljevalno besedo, ki si jo je mogoče enostavno zapomniti in se odlično povezuje v zaključeno misel.

Pri pisanju slogana so sicer nasveti za pisanje uporabni, vendar po drugi strani ogromno odtehta variiranje in preizkušanje različnih oblik in vezav besed. Uspešnost slogana se dejansko hitro pokaže z uporabo, seveda pa je slogan le eden izmed temeljnih kamnov znotraj celostne podobe podjetja.

ponedeljek, 28. februar 2011

Pisanje tujih besed – imena bitij

Pred vami je drugi del pravil o zapisovanju tujih imen in tokrat se bomo osredotočili na ustrezno zapisovanje prevzetih imen bitij.

Pisanje prevzetih besed se razlikuje glede na latinično oziroma nelatinično pisavo.

Pri prevzemanju iz latiničnih pisav pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo, razen naslednjih izjem:

1. imena grško-rimskega sveta: Evripid, Plavt, Kristus, Darej;
2. imena vladarskih in nekaterih plemiških rodbin: Burboni, Habsburžani, Jagelonci;
3. redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: Petrarka, Kolumb, Galilej, Luter, Kalvin, Gutsman;
4. navadno svetniška imena: Frančišek Asiški, Don Bosko;
5. večino v slovenščino prevzetih imen in priimkov: Franc, Karmen, Elizabeta, Pij – Fuks, Popovič, Štern, Dvoržak;
6. imena pripadnikov narodov ter prebivalcev držav, pokrajin in naselij, ki so pri nas podomačena: Francoz, Estonec, Latvijec, Bask, Madžar, Parižan, Varšavčan, Toskanec, Gaskonjec, Bilečan.

Pri prevzemanju iz nelatiničnih pisav podomačeno pišemo imena vseh vrst iz grških in ciriličnih pisav (izjema je srbsko-hrvaška), azijskih (izjema je turška), afriških, polinezijskih in drugih: Papandreu, Ksirovunu, Pugačov.

(Povzeto po SP 2003).

ponedeljek, 21. februar 2011

Mednarodni dan maternega jezika

UNESCO je današnji dan razglasil za mednarodni dan maternega jezika, ki ga obeležujemo od leta 1999 naprej. Tema letošnjega dneva materinščine je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti.

Informacijska tehnologija nam dejansko omogoča večjo raznolikost in dostopnost informacij, kot kadar koli prej, kar se odraža tudi v jeziku. Nekateri sicer tarnajo o amerikanizaciji slovenščine in različnih drugih jezikovnih pritiskih, vendar se po drugi strani zanimanje tujcev za slovenski jezik povečuje. Slovenščine se je mogoče učiti kar na 57 univerzah po svetu, število pa iz leta v leto rase. Tudi število govorcev slovenskega jezika raste in po zadnjih statističnih podatkih jih imamo že 2,5 milijona, kar slovenščino uvršča na 179. mesto oziroma med 5 % najbolj razširjenih jezikov na svetu (vir: Statistični urad Republike Slovenije).

Na srečo smo Slovenci zelo odprti tudi do učenja tujih jezikov, in tako se „meje našega sveta širijo“. Vsekakor je ta odprtost potrebna in dobrodošla, saj ob spoznavanju tujih jezikov še bolje spoznamo maternega, ki nam omogoča neomejen prostor ustvarjanja, kreativnosti in udejstvovanja.
Razmišljanje ob mednarodnem dnevu materinščine naj zaokroži optimistična in poučna misel o odnosu do lastnega in tujih jezikov.

Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.
(Nelson Mandela)

sreda, 16. februar 2011

Pisanje tujih imen – občne besede

Večino občnih imen v slovenskem jeziku domačimo, in sicer v izgovoru, pri sklanjanju in v mnogo primerih tudi v pisavi (kadar iz prečrkujemo iz nelatiničnih črkovnih pisav).

* Posebnosti

Izvirno pisavo ohranijo le nekatere kategorije:
1. mednarodni glasbeni izrazi: adagio, allegro
2. nekateri manj rabljeni strokovni izrazi: commedia dell'arte, curriculum vitae, cross-country
3. splošni izrazi: jazz, faux pas
4. večina imen za vozila in nekatere tehnične predmete: volkswagen, peugeot, boeing

Priporočljivo je sloveniti besede: kokakola, džus, najlon, kokta.

(Povzeto po SP 2003).

Zavedati se je potrebno, da je „najnovejši“ slovenski pravopis star skoraj desetletje in je nujno potreben prenove oz. obnove v skladu s spremembami, ki jih je v teh letih slovenski jezik doživel. Je torej dober temelj oz. iztočnica za pisanje, vendar se določene stvari v dejanski rabi niso obnesle (npr. zapisovanje džus in še mnogo drugih predlogov). Kot sem že mnogokrat poudarila, se je smiselno pri rabi jezika orientirati še po ostalih priročnikih in predvsem korpusih.

ponedeljek, 31. januar 2011

Besedila, ki dosegajo zastavljene cilje

Pomembna iztočnica, ki jo pred začetkom pisanja premalokrat upoštevamo, je jasno zastavljanje cilja oziroma namena, ki ga želimo z besedilom doseči. Tovrstno tehtanje možnih pristopov je lepo izrazil tudi eden najbolj znanih marketinških gurujev Roy H. Williams, ki je namen/dilemo/izziv marketinških besedil povzel v zanimivi misli:

Pri marketingu morate izbirati med dolgčasom, agresivnostjo in zapeljevanjem. Kateri način boste izbrali?
(Roy H. Williams)

Nekaj časa je kot ideal veljalo združevanje različnih pristopov v enega, vendar se izkaže, da je ciljna publika zelo razplastena in je besedilo bolje usmeriti in zastaviti popolnoma jasen namen, ki sicer ne bo prepričal celotne ciljne skupine, vsekakor pa bo odločilno vplival na nekaj ključnih procentov, ki nam bodo prinesli dobiček.

Pri zastavljanju namena besedila in opredeljevanju cilja se je smiselno nasloniti na nekaj opornih točk, ki pripomorejo k hitrejšemu oblikovanju ideje.

5 uporabnih vodil za predpripravo na učinkovito pisanje

1. Čim bolj natančno razmislite, kaj je namen besedila in ga skušajte v besedilu tudi dovolj jasno izpostaviti.
2. Zastavite si ključno vprašanje: kdo je moja ciljna publika? (To je iztočnica, na kateri sloni celoten nadaljnji potek besedila.)
3. Po opredelitvi ciljne publike razmislite, katere so njihove potrebe, kaj želijo z besedilom pridobiti in katere informacije jih najbolj zanimajo.
4. Že pred pisanjem zapišite 3 – 5 glavnih točk/poudarkov/informacij, ki so za besedilo najpomembnejše in jih dosledno uporabite v besedilu.
5. Zastavite si cilj, ki ga želite s pisanjem doseči in celotno besedilo boste nezavedno in zavestno uskladili s ciljem ter dosegli maksimalno učinkovitost.

ponedeljek, 17. januar 2011

3 pogoste napake pri pisanju besedil

Besedila sporočajo marsikaj o nas in vplivajo na mnenje, ki si ga naslovnik o nas ustvari, zato je zaželeno, da so napisana ustrezno in odražajo našo pisno kulturo. Vendar je pri pisanju besedil težko vedno misliti na vse, še posebej hitro pa se zatakne pri drobnih malenkostih, ki jih med pisanjem zlahka spregledamo. Pri ponovnem pregledovanju napisanega besedila se je zato smiselno osredotočiti na napake, ki v besedilih še posebej pogosto ostanejo.

Neupoštevanje stičnosti ločil

O stičnosti ločil smo že pisali in pravila si je vredno zapomniti predvsem za pogostejša ločila, ki jih uporabljamo največ. Dobro je, da smo pozorni na nekatere primere uporabe običajnih ločil, kot je npr. pika, v katerih hitro pozabimo na pravilo levostičnosti (ustrezen je zapis univ. dipl. prav. in ne univ.dipl.prav., kot se nam pogosto zgodi).

Neenotnost zapisovanja

V daljših besedilih se nam lahko hitro zgodi, da določeno besedo ali še pogosteje okrajšavo ne zapisujemo dosledno. Tako v enem poslovnem dopisu pogosto zasledimo npr. okrajšavi ing. in inž., ki sta sicer obe pravilni, vendar je potrebno znotraj zapisa rabo poenotiti.

Neustrezna uporaba okrajšav

Zmeda lahko hitro nastane pri uporabi okrajšav, ki so si med seboj zelo podobne, npr. št. - številka in štev. - število. Poseben primer je tudi uporaba okrajšave P. n., za katero so mnogi prepričani, da pomeni prejme naj in jo temu primerno tudi uporabljajo na vseh dopisih. Okrajšava P. n. v resnici izhaja iz latinskega poimenovanja pleno nomine, kar pomeni s polnim naslovom. Okrajšavo torej uporabimo v primerih, kadar ne poznamo natančnega imena gospodarske družbe, medtem ko v zasebnih pismih uporaba okrajšave ni ustrezna.

četrtek, 06. januar 2011

10 nasvetov za pisanje uvoda in zaključka

Pri pisanju večina ljudi izpostavi eno skupno dejstvo: najtežje je začeti. Velikokrat se nam zgodi, da se s prvimi stavki lomimo, jih premetavamo in nikakor ne moremo spraviti v ustrezno formo. Po začetni stiski pisanje preostalega dela besedila steče kot po maslu in napisanega imamo celo v krajšem času, kot nekaj vrstic uvoda.

Težave se pojavijo tudi pri pisanju zaključka, saj mu podzavestno dodelimo enako pomembno vlogo kot uvodu in zelo težko na kratko povzamemo vse, kar smo v osrednjem delu obravnavali.

V pomoč za lažje in predvsem hitrejše pisanje uvodov in zaključkov vam bo 10 uporabnih načel, ki jih lahko s pridom izkoristite tako pri pisanju strokovnih besedil kot pri pisanju komercialnih marketinških besedil.

1. Navežite se na naslov

Včasih je rešitev za pisanje uvoda popolnoma enostavna in očitna, saj se lahko navežemo neposredno na naslov in ga v nekaj stavkih podrobneje razložimo ter pripravimo izhodišče za osrednji del besedila. Tovrsten uvod je še posebej uporaben, kadar je naslov nekoliko dvoumen ali kratek, saj imamo tako dobro izhodišče, da bralca natančneje seznanimo s tematiko.

2. Izrazite namen svojega pisanja

Uvod je odlično mesto, kjer lahko bralca seznanite z namenom pisanja in mu tako omogočite, da se z vso pozornostjo posveti nadaljnjemu branju.

3. Začnite s splošnim uvodom

Uvod je lahko namenjen tudi zgolj ogrevanju, zato ga je včasih smiselno oblikovati kot splošno uverturo, kjer zastavite široke smernice pisanja in ga šele kasneje izbrusite in oblikujete v pomembne misli.

4. Izpostavite presenetljivo dejstvo ali podatek

Tovrsten uvod je še posebej uporaben pri komercialnih besedilih, saj zelo hitro pritegne pozornost bralca, hkrati pa je zelo dobra iztočnica, saj bo bralec pripravljen brati do konca, dokler ne dobi ustrezne pojasnitve uvodnih povedi.

5. In medias res

Včasih so uvodni ogrevalni stavki preprosto odveč in je najbolje začeti z neposrednimi informacijami, ki bralca postavijo neposredno v središče vsebinskega dogajanja in se mu šele kasneje razkrije celotna slika.

6. Zaključno povzemanje vsebine

Zaključek je ponavadi mesto, kjer strnemo misli in na kratko povzamemo vsebino celotnega besedila. To je smiselno storiti tako, da je za bralca zaključek maksimalno uporaben in se lahko tudi kasneje vrne ter si osveži spomin.

7. Oblikujte sklep

Kadar v uvodu izpostavite namen vašega pisanja, je ponavadi primerno, da zaključek napišete v obliki sklepa, kjer ovržete ali potrdite vaš izhodiščni namen in na kratko argumentirate vašo odločitev.

8. Odprt zaključek

Ni potrebno, da je zaključek vedno mesto, kjer „postavite piko“, saj ga lahko oblikujete tudi tako, da ravno zaključek sproža odprte interpretacije, nadaljnje asociacije in vzpodbuja k razmisleku.

9. Povezovalni zaključek

Pisanje zaključka vam daje odlično iztočnico, da koherentno zaokrožite napisan sestavek in se dotaknete izhodiščnih misli, ki jih podate ustrezen epilog.

10. Zaključek z osrednjim težiščem

Včasih je smiselno najboljše prihraniti za konec in tako si lahko izberete zaključek za mesto, kjer boste izpostavili vašo najpomembnejšo misel. S tem si zagotovite, da si bodo bralci vaše ključne besede zapomnili dlje časa in boste nanje naredili vtis.