Strani

ponedeljek, 31. januar 2011

Besedila, ki dosegajo zastavljene cilje

Pomembna iztočnica, ki jo pred začetkom pisanja premalokrat upoštevamo, je jasno zastavljanje cilja oziroma namena, ki ga želimo z besedilom doseči. Tovrstno tehtanje možnih pristopov je lepo izrazil tudi eden najbolj znanih marketinških gurujev Roy H. Williams, ki je namen/dilemo/izziv marketinških besedil povzel v zanimivi misli:

Pri marketingu morate izbirati med dolgčasom, agresivnostjo in zapeljevanjem. Kateri način boste izbrali?
(Roy H. Williams)

Nekaj časa je kot ideal veljalo združevanje različnih pristopov v enega, vendar se izkaže, da je ciljna publika zelo razplastena in je besedilo bolje usmeriti in zastaviti popolnoma jasen namen, ki sicer ne bo prepričal celotne ciljne skupine, vsekakor pa bo odločilno vplival na nekaj ključnih procentov, ki nam bodo prinesli dobiček.

Pri zastavljanju namena besedila in opredeljevanju cilja se je smiselno nasloniti na nekaj opornih točk, ki pripomorejo k hitrejšemu oblikovanju ideje.

5 uporabnih vodil za predpripravo na učinkovito pisanje

1. Čim bolj natančno razmislite, kaj je namen besedila in ga skušajte v besedilu tudi dovolj jasno izpostaviti.
2. Zastavite si ključno vprašanje: kdo je moja ciljna publika? (To je iztočnica, na kateri sloni celoten nadaljnji potek besedila.)
3. Po opredelitvi ciljne publike razmislite, katere so njihove potrebe, kaj želijo z besedilom pridobiti in katere informacije jih najbolj zanimajo.
4. Že pred pisanjem zapišite 3 – 5 glavnih točk/poudarkov/informacij, ki so za besedilo najpomembnejše in jih dosledno uporabite v besedilu.
5. Zastavite si cilj, ki ga želite s pisanjem doseči in celotno besedilo boste nezavedno in zavestno uskladili s ciljem ter dosegli maksimalno učinkovitost.

ponedeljek, 17. januar 2011

3 pogoste napake pri pisanju besedil

Besedila sporočajo marsikaj o nas in vplivajo na mnenje, ki si ga naslovnik o nas ustvari, zato je zaželeno, da so napisana ustrezno in odražajo našo pisno kulturo. Vendar je pri pisanju besedil težko vedno misliti na vse, še posebej hitro pa se zatakne pri drobnih malenkostih, ki jih med pisanjem zlahka spregledamo. Pri ponovnem pregledovanju napisanega besedila se je zato smiselno osredotočiti na napake, ki v besedilih še posebej pogosto ostanejo.

Neupoštevanje stičnosti ločil

O stičnosti ločil smo že pisali in pravila si je vredno zapomniti predvsem za pogostejša ločila, ki jih uporabljamo največ. Dobro je, da smo pozorni na nekatere primere uporabe običajnih ločil, kot je npr. pika, v katerih hitro pozabimo na pravilo levostičnosti (ustrezen je zapis univ. dipl. prav. in ne univ.dipl.prav., kot se nam pogosto zgodi).

Neenotnost zapisovanja

V daljših besedilih se nam lahko hitro zgodi, da določeno besedo ali še pogosteje okrajšavo ne zapisujemo dosledno. Tako v enem poslovnem dopisu pogosto zasledimo npr. okrajšavi ing. in inž., ki sta sicer obe pravilni, vendar je potrebno znotraj zapisa rabo poenotiti.

Neustrezna uporaba okrajšav

Zmeda lahko hitro nastane pri uporabi okrajšav, ki so si med seboj zelo podobne, npr. št. - številka in štev. - število. Poseben primer je tudi uporaba okrajšave P. n., za katero so mnogi prepričani, da pomeni prejme naj in jo temu primerno tudi uporabljajo na vseh dopisih. Okrajšava P. n. v resnici izhaja iz latinskega poimenovanja pleno nomine, kar pomeni s polnim naslovom. Okrajšavo torej uporabimo v primerih, kadar ne poznamo natančnega imena gospodarske družbe, medtem ko v zasebnih pismih uporaba okrajšave ni ustrezna.

četrtek, 06. januar 2011

10 nasvetov za pisanje uvoda in zaključka

Pri pisanju večina ljudi izpostavi eno skupno dejstvo: najtežje je začeti. Velikokrat se nam zgodi, da se s prvimi stavki lomimo, jih premetavamo in nikakor ne moremo spraviti v ustrezno formo. Po začetni stiski pisanje preostalega dela besedila steče kot po maslu in napisanega imamo celo v krajšem času, kot nekaj vrstic uvoda.

Težave se pojavijo tudi pri pisanju zaključka, saj mu podzavestno dodelimo enako pomembno vlogo kot uvodu in zelo težko na kratko povzamemo vse, kar smo v osrednjem delu obravnavali.

V pomoč za lažje in predvsem hitrejše pisanje uvodov in zaključkov vam bo 10 uporabnih načel, ki jih lahko s pridom izkoristite tako pri pisanju strokovnih besedil kot pri pisanju komercialnih marketinških besedil.

1. Navežite se na naslov

Včasih je rešitev za pisanje uvoda popolnoma enostavna in očitna, saj se lahko navežemo neposredno na naslov in ga v nekaj stavkih podrobneje razložimo ter pripravimo izhodišče za osrednji del besedila. Tovrsten uvod je še posebej uporaben, kadar je naslov nekoliko dvoumen ali kratek, saj imamo tako dobro izhodišče, da bralca natančneje seznanimo s tematiko.

2. Izrazite namen svojega pisanja

Uvod je odlično mesto, kjer lahko bralca seznanite z namenom pisanja in mu tako omogočite, da se z vso pozornostjo posveti nadaljnjemu branju.

3. Začnite s splošnim uvodom

Uvod je lahko namenjen tudi zgolj ogrevanju, zato ga je včasih smiselno oblikovati kot splošno uverturo, kjer zastavite široke smernice pisanja in ga šele kasneje izbrusite in oblikujete v pomembne misli.

4. Izpostavite presenetljivo dejstvo ali podatek

Tovrsten uvod je še posebej uporaben pri komercialnih besedilih, saj zelo hitro pritegne pozornost bralca, hkrati pa je zelo dobra iztočnica, saj bo bralec pripravljen brati do konca, dokler ne dobi ustrezne pojasnitve uvodnih povedi.

5. In medias res

Včasih so uvodni ogrevalni stavki preprosto odveč in je najbolje začeti z neposrednimi informacijami, ki bralca postavijo neposredno v središče vsebinskega dogajanja in se mu šele kasneje razkrije celotna slika.

6. Zaključno povzemanje vsebine

Zaključek je ponavadi mesto, kjer strnemo misli in na kratko povzamemo vsebino celotnega besedila. To je smiselno storiti tako, da je za bralca zaključek maksimalno uporaben in se lahko tudi kasneje vrne ter si osveži spomin.

7. Oblikujte sklep

Kadar v uvodu izpostavite namen vašega pisanja, je ponavadi primerno, da zaključek napišete v obliki sklepa, kjer ovržete ali potrdite vaš izhodiščni namen in na kratko argumentirate vašo odločitev.

8. Odprt zaključek

Ni potrebno, da je zaključek vedno mesto, kjer „postavite piko“, saj ga lahko oblikujete tudi tako, da ravno zaključek sproža odprte interpretacije, nadaljnje asociacije in vzpodbuja k razmisleku.

9. Povezovalni zaključek

Pisanje zaključka vam daje odlično iztočnico, da koherentno zaokrožite napisan sestavek in se dotaknete izhodiščnih misli, ki jih podate ustrezen epilog.

10. Zaključek z osrednjim težiščem

Včasih je smiselno najboljše prihraniti za konec in tako si lahko izberete zaključek za mesto, kjer boste izpostavili vašo najpomembnejšo misel. S tem si zagotovite, da si bodo bralci vaše ključne besede zapomnili dlje časa in boste nanje naredili vtis.