1. Zanima me raba vejice za besedo PROSIM. Npr. Prosim, odidi! Prosim, poglej vremensko napoved. Prosim, da preveriš podatke. Ali je to pravilno? Hvala
Da, vejico za besedo prosim vedno pišemo in vsi vaši primeri so ustrezni.
2. Pozdravljeni, zanima me, kako se piše merilo, npr. 1: 15.000. Je dvopičje levostično? Hvala za odgovor!
V tem primeru dvopičje nadomesti besedo proti, zato je nestično. Ustrezen zapis je torej 1 : 15.000.
3. Kako se sklanja priimek Jakupec? Jakupeca ali Jakupca? Hvala!
V omenjenem primeru je možno in ustrezno sklanjanje obeh različic. V SP in SS se namreč pravila ponekod izključujejo, po drugi strani pa se tovrstne različice rešujejo z dopuščanjem obeh variant (podobno Jakac - Jakca in Jakaca). Če bi sklepali po sklanjanju podobno tvorjene besede modrec, je ustrezna različica Jakupeca, po drugi strani lahko e interpretiramo kot neobstojni soglasnik, ki pri sklanjanju odpade (Jakupca).
V tem primeru torej ne morete zgrešiti ne glede na to, katero različico izberete.
4. Pozdravljeni, kako se pravilno napiše:
- razmerje 50 : 50 (nestično) ali stično 50:50
- 50% ali 50 %
Hvala vnaprej.
Lep pozdrav!
Razmerje 50 : 50 se v skladu s Pravopisom piše nestično; enako velja tudi za pisanje %, ki se vedno pišejo nestično (50 %).
5. Imam vprašanje:
Kdaj se pri takem stavku piše pika in kdaj vprašaj?
Zanima me, ali ti je bilo včeraj pri meni lepo. (?)
Zanima me, kako si se imel na dopustu. (?)
Hvala!
V skladu s Slovenskim pravopisom vprašaj pišemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi (Kje si bil?) in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni (Ali ne vidiš, da nimam časa?).
V SP sta tvoja primera omenjena kot posebnost, in sicer: Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj (Vprašala sva ga, ali je videl našo mater).
V obeh primerih, ki ju omenjate, na koncu torej stoji pika, ker glavni stavek (Zanima me) ni vprašalni.
