Strani

petek, 12. oktober 2012

E knjige in elektronske knjige


Eknjige so na eni strani format prihodnosti, na drugi strani nočna mora ljubiteljev klasičnih tiskanih izdaj. Dejstvo je, da je revolucija elektronskih izdaj mnogo hitreje, kot so mnogi pričakovali, zaobjela tudi slovensko založništvo knjig.

Mnoge knjigarne klasične izdaje že dopolnjujejo z elektronskimi knjigami, izdajanje knjig pa je postalo mnogo bolj dostopno tudi za uveljavljene in neuveljavljene avtorje. Eknjige prinašajo mnogo prednosti, saj zagotavljajo izjemno enostavno iskanje po vsebini, omogočajo poljubno nastavljanje velikosti črk, so vedno pri roki, poleg tega lahko na primer na morje zdaj s seboj vzamemo neomejeno število knjig, ki si jih želimo prebrati.

Elektronske knjige so v Ameriki po številu prodaje že prehitele klasično prodajo knjig, medtem ko v Sloveniji beležijo strmo rast. Katere pa so ljubše vam? Vabljeni, da delite svoje komentarje in mnenja.

ponedeljek, 03. september 2012

Kako izdati knjigo

Kako izdati knjigo v novi, digitalni dobi, je vprašanje, ki danes ponuja več odgovorov, kot kadar koli prej. Dejstvo je, da so postale čakalne vrste pri slovenskih založbah zaradi naraščajočih stroškov vedno daljše in se pogosto daje prednost tujim uveljavljenim avtorjem. Druga opcija je samozaložništvo, ki nam sicer dopušča večjo avtorsko svobodo, vendar nas precej udari po denarnici.

Kaj je torej prihodnost?

Trende so v zadnjih letih začrtali in jih uspešno uresničujejo v tujini, saj s porastom bralnikov neverjeten razcvet doživljajo elektronske knjige, ki beležijo kar 30 % letno rast in so v eni največjih knjigarn na svetu Amazon.com že skoraj presegle prodajo tiskanih knjig.

Zdaj je tovrstna priložnost za uveljavljene in neuveljavljene avtorje končno na voljo tudi v Sloveniji. Na spletu je namreč mogoče opaziti mnogo kakovostnega pisanja, vendar vsi ti avtorji pri založbah ostajajo na obrobju, zato se je porodila ideja, da se piscem ponudi možnost profesionalne objave knjige v elektronski obliki.

Elektronska objava in prodaja knjige sta enakovredni klasični

Stroški objave knjige predstavljajo manj kot ¼ stroškov klasične objave knjige, pri čemer je elektronska knjiga popolnoma enakovredna klasični izdaji. Ob objavi knjige je poskrbljeno za pridobitev kataložnega zapisa CIP, ki ga imajo monografske publikacije v slovenskem jeziku ter številke ISBN (International Standard Book Number), ki je mednarodni sistem številčenja publikacij z namenom enkratne in nezamenljive identifikacije vsakega naslova posebej v mednarodni izmenjavi podatkov. Knjigo je mogoče enakovredno najti tudi v sistemu COBISS.

V sklopu objave knjige je avtorju zagotovljena celostna podpora – od pretvorbe knjige v vse e-formate, ureditve besedila za elektronski medij, lektoriranja do izdelave grafične podobe naslovnice.

Avtorji prejmejo 70 % od vsakega prodanega izvoda

In še najlepši del: objava knjige se avtorju (s)plača. Knjige namreč dodamo v spletni nakupovalni center enakupi.com, pri čemer avtor prejme 70 % od vsakega prodanega izvoda. Avtor ima možnost knjigo brez obveznosti tržiti tudi drugod, jo promovirati in pritegniti čim več bralcev.

VEČ INFORMACIJhttp://www.elektronske-knjige.si/

sreda, 01. avgust 2012

Frazemi in primeri frazemov

Frazem je stalna besedna zveza, kar pomeni, da po govornem dejanju ne razpade temveč ohranja določeno pomensko in strukturno zvezo, poleg tega pa je njen pomen običajno popolnoma ali delno predvidljiv.

Bistvo frazemov je, da se zunanja pojavnost ne izrazi neposredno, ampak posredno z ubeseditvijo druge primerljive pojavnosti, s čimer lahko dosežemo npr. bolj duhovito ali bolj nazorno sporočilo s pomočjo asociacij.

Za lažje razumevanje si oglejmo primer frazema:

Zdaj sem pa na konju (frazem biti na konju).

Besede iz zgoraj omenjene besedne zveze imajo točno določen pomen zgolj kot skupna enota in nas v tem primeru ne zanima pomen posameznih besed (biti kot izražanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti, na za izražanje premikanja k zgornji strani česa in konj kot domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe). Zanima nas pomen celotne zveze, ki pomeni uspeti, doseči cilj.

Prenovitev frazema

Poznamo tudi tako imenovane prenovitve frazema, kadar pomen stalne besedne zveze prilagodimo trenutnemu kontekstu, s čimer dosežemo želeni učinek. Vzemimo npr. frazem Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade., ki ga lahko npr. zaradi humorističnega učinka prenovimo v zvezo: Kdor drugemu jamo koplje, je grobar.

Tu gre v bistvu za tanko mejo med napačno rabo frazemov, vendar za napako štejemo tako spremembo frazema, ko le-ta izgubi svoj pomen oz. pomen ni predvidljiv (npr. frazem metati polena pod noge spremenimo v metati kamne pod noge).

petek, 27. julij 2012

Poceni lektoriranje in hitro lektoriranje

Poceni lektoriranje, ki je tudi opravljeno v izjemno kratkem času, je dejansko postalo resničnost, saj je na eni strani konkurenca izjemno velika, po drugi strani pa sodobna orodja in črkovalniki lektorju bistveno olajšajo delo.

Običajno se lektoriranje obračunava glede na število znakov v besedilu, cene pa se gibajo že od 1 eur/1500 znakov pa vse do 9 eur/1500 znakov za zahtevnejša besedila, čeprav je omenjena postavka že izjemno visoka.

Hitro lektoriranje

Lektura diplomske naloge v obsegu približno 40 strani je lahko opravljena že v 2 dneh, vendar to od lektorja zahteva resnično predanost in posvetitev nalogi, saj je besedilo potrebno pregledati vsaj 2X, kar zahteva kar nekaj časa.

Potrdilo o lektoriranju

Številne fakultete za lektoriranje diplomskih nalog zahtevajo tudi priloženo potrdilo o lektoriranju, ki zagotavlja, da ima lektor ustrezno izobrazbo in izkušnje s področja lektoriranja. Potrdilo o lektoriranju lahko zahtevate v tiskani ali elektronski obliki in dobro je, da se pred lekturo pozanimate, če vam podjetje potrdilo lahko izda.

Kdo lahko lektorira?

Če malo pobrskate po spletu, boste našli ogromno ponudb za lektoriranje, med katerimi je kar nekaj ljudi brez ustrezne formalne izobrazbe. To sicer ne pomeni, da lektura ne bo korektna, vendar v stroki vseeno velja pravilo, da strokovno lektoriranje opravi lektor, ki mora imeti končano ustrezno izobrazbo in primerne izkušnje.

V vsakem primeru bodite previdni, kaj izbirate in naj vas ugodne cene ne zavedejo. Lektoriranje mora biti opravljeno strokovno, v skladu z dogovorjenimi smernicami, poleg tega pa resnično ni odveč, če zahtevate še jamstvo za kvaliteto lekture v obliki potrdila o izobrazbi lektorja.

četrtek, 26. julij 2012

Raba rodilnika pri zanikanju

Zadnje čase vedno večkrat srečujemo napačno rabo rodilnika v zanikanih povedih, kjer ga vztrajno izpodriva raba tožilnika. Pojav se je razpasel tako v javnih občilih, še bolj pa v zasebni komunikaciji in na socialnih omrežjih.

Primeri neustrezne rabe:

  • Blago ne menjamo.
  • Žal ni zadel gol.
  • Naj bodo previdni, da ne bodo prejeli zadetek.
  • To ti ne morem zaupati.
  • Ne želim več prejemati novice.


Ustrezne različice:

  • BlagA ne menjamo.
  • Žal ni zadel golA.
  • Naj bodo previdni, da ne bodo prejeli zadetkA.
  • TEGA ti ne morem zaupati.
  • Ne želim več prejemati novic.

Ali tovrstni primeri neustrezne rabe rodilnika zmotijo tudi vas? Delite kakšno „cvetko“ z nami tudi v komentarjih.

nedelja, 24. junij 2012

Svojilni pridevnik iz moških imen in priimkov

Osnovno pravilo je, da iz moških imen in priimkov svojilne pridevnike tvorimo s priponskim obrazilom -ov/-ev.

Primeri:

Blaž – Blažev
Tine – Tinetov
Tam – Tamov
Gradis – Gradisov
Pengov – Pengovov


Posebnosti



1. Namesto -ov imamo -ev, če se podstava končuje na govorjeni c, j, č, ž, š, dž:
Snoj – Snojev,
Moi [moj] – Moiev,
Nestroy – Nestroyev,
Zola(ja) – Zolajev,
Kodrič – Kodričev,

Skerlić – Skerlićev,
Bartsch – Bartschev,
Boccaccio – Boccacciev,
Lipuš – Lipušev,
Janusz – Januszev,
Matjaž – Matjažev;
Lesage – Lesageev,
George – Georgeev;
Lukács – Lukácsev,

Janos – Janosev (madž.),
Eanes – Eanesev (portug.)


2. Svojilni pridevniki na -ov/-ev imajo poleg domačih tudi ustrezna tuja lastna imena druge moške sklanjatve:
Strniša – Strnišev,
Kaluža – Kalužev,
Krleža – Krležev,
Sterija – Sterijev,

Goya – Goyev,
García – Garcíjev,
Šenoa – Šenoov

3. Črkovni sklop (tudi če je katera njegova črka nema) na koncu podstave pred -ov oz. -ev ohranjamo:
Marshall – Marshallov,
Descartes – Descartesov,
Corneille – Corneillev,

Badoglio – Badogliev,
Verrochio – Verrochiev.

Tako je tudi s pisnimi dvoglasniki:
Poe [pó] – Poejev,
Montegue – Monteguejev,
Disney [dízni] – Disneyjev (proti May [máj] – Mayev).


4. Pridevniki iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik (in od rodilnika naprej z osnovo na govorjeni j), imajo v pisavi svojilno obrazilo -ev ali -ov, govorno pa le -ev:

Manet – Manetev/
Manetov [mané manêje1],
Dumas – Dumasev/Dumasov [dimá dimáje1],
Andrew – Andrewev/Andrewov [éndru éndrujev-];
premier – premierev/premierov [premjé premjêjev-].


5. Pri rojstnih imenih iz dveh ali več enot tipa Franc Jožžef, Fran Ksaver, Lucijan Marija,
Jean Paul tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponsko obrazilo dodajamo zadnji sestavini,
neprvo sestavino pa pišemo z malo začetnico in strnjeno s prvo: Francjožžefov, Franksaverjev, Lucijanmarijev, Jeanpaulov. Enako je z dvema priimkoma: (Janko) Šolar Brilej – Šolarbrilejev.

Vir: Slovenski pravopis, 2001.


torek, 22. maj 2012

Svojilni pridevnik iz ženskih imen in priimkov

Svojilni pridevniki iz ženskih imen in priimkov pri pisanju pogosto povzročajo kar nekaj preglavic, zato bomo na čim bolj enostaven način pojasnili ustrezno tvorjenje oblik in za boljšo predstavo navedli kar nekaj primerov pretvorbe.

Osnovno pravilo je, da iz ženskih imen in priimkov svojilne pridevnike tvorimo s priponskim obrazilom -in.

Primeri:

Anka – Ankin
Liska – Liskin
Sapfo – Sapfin
Beatrice – Beatricin
Karmen – Karmenin
Matica – Matičin
Mary – Maryjin
Marija - Marijin

Posebnosti



1. Če se osnova v imenovalniku končuje na samoglasnik, se:

za i, y podaljša z j:
Kitti – Kittijin
Jenny – Jennyjin

za e, a, o, u pa ne obvezno:
Livia – Livijin
Tea – Tejin
Minu – Minujin

2. Priimki ženskih oseb navadno ne tvorijo svojilnih pridevnikov z obrazilom -in (torej
namesto Kobilčine slike ipd. rajši slike Ivane Kobilca).

3. Pri rojstnih imenih iz dveh ali več enot tipa Rožža Marija, Ana Marija tvorimo svojilni
pridevnik tako, da pripono dodajamo zadnji sestavini, neprvo sestavino pa pišemo z malo
začetnico in strnjeno s prvo: Rožžamarijin, Anamarijin.

torek, 24. april 2012

Polvikanje – polovično oziroma pogovorno vikanje

Polvikanje je posebna oblika rabe vikanja, ki jo lahko pogosto zasledimo v vsakdanji rabi jezika. V SSKJ je polvikanje oziroma pogovorno vikanje opredeljeno kot vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.

Primeri polvikanja:

Ženski spol:
Gospa, boste stopila bliže? (Slovnično ustrezna oblika: Gospa, boste stopili bliže?)

Moški spol:
Gospod minister, ste tak odziv pričakoval? (Slovnično ustrezna oblika: Gospod minister, ste tak odziv pričakovali?)

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, je polvikanje prisotno tako pri rabi ženskega kot moškega spola. Obe obliki sta slovnično neustrezni in nista usklajeni s Slovenskim pravopisom, čeprav na žalost obe različici pogosto slišimo tudi na televiziji ali radiu, kjer bi moral biti rabljen zborni oziroma knjižni pogovorni jezik.

Včasih ljudje različico uporabijo, ker želijo ustvariti neko vmesno varianto med popolnoma uradnim naslavljanjem in prijateljsko držo, vendar je bolj primerno upoštevati pravila za tikanje in vikanje, ki smo jih obrazložili v prejšnjem prispevku, medtem ko se moramo polvikanju še posebej ogniti v zapisanih besedilih.

ponedeljek, 23. april 2012

Aplikacija Pravopis

Želite imeti slovnična pravila vedno na dosegu roke? Zdaj je na voljo uporabna aplikacija Pravopis za pametne telefone, ki obsega najpomembnejša poglavja slovenskega pravopisa, podkrepljena z enostavnimi razlagami in uporabnimi primeri.

Prvi mobilni pravopis za pametne telefone v Sloveniji

Aplikacija omogoča enostavno iskanje po vsebinah ter vam olajša delo, da lahko v trenutku najdete želena pravila. Poleg tega aplikacija omogoča tudi shranjevanje priljubljenih vsebin, da so vedno na dosegu roke.

Aplikacija je za uporabnike telefonov z operacijskim sistemom Android na voljo na naslovu:

ANDROID APLIKACIJA PRAVOPIS

Za Apple uporabnike je aplikacija Pravopis na voljo v appstoru pod geslom Pravopis oziroma na naslovu:

APPLE APLIKACIJA PRAVOPIS


Več informacij o aplikaciji je na voljo tudi na naslovu: http://www.slovenskipravopis.si/

sreda, 18. april 2012

Ponedeljkova klepetalnica: Pogoste slovnične zagate

Vedenje o slovenskem jeziku želimo še bolj razširiti in podajati znanje na prijazen ter razumljiv način, zato smo se odločili, da bomo enkrat mesečno organizirali tematske klepetalnice, kjer boste lahko dobili neposredne odgovore na morebitna slovnična vprašanja, dileme pri pisanju in podobno.

Na vaša vprašanja bo odgovarjala Nina Barbič, univ. dipl. slov. in lit. komp., ki bo poleg odgovorov z vami delila tudi uporabna gradiva, povezana z osrednjo temo klepetalnice.

Klepetalnica s tematiko Pogoste slovnične zagate bo potekala v ponedeljek, 23. aprila, od 18.00 do 19.00.

Prijavo na BREZPLAČNO klepetalnico pošljite na naslov pisanje.besedil@gmail.com, povezavo do klepetalnice pa boste pravočasno prejeli po e-mailu.

Za sodelovanje v klepetalnici potrebujete zgolj dostop do interneta. V klepetalnici lahko sodelujete anonimno.

Pohitite, maksimalno število udeležencev je 15.

Kaj pridobim z udeležbo na klepetalnici?

  • Odgovore na slovnična vprašanja in zagate,
  • neposredno brezplačno pomoč strokovnjaka,
  • možnost svetovanja glede slovničnih dilem,
  • interaktivno učenje,
  • BONUS gradiva - priročnik.


Prijava na klepetalnico: pisanje.besedil@gmail.com

torek, 17. april 2012

Vikanje in tikanje

V slovenskem jeziku so razmejitve med tikanjem in vikanjem razmeroma jasne in glavna razlika med obema je sledeča:

tíkati 1 -am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika ♪

víkati -am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola: bil je v dvomih, ali naj jo vika ali tika; vse starejše ljudi vika ∙ pog. to je vino, da bi ga vikal zelo dobro ♪

Pri tikanju torej uporabimo 2. os. ednine: Tine, mi boš kmalu prinesel knjigo?
Pri vikanju uporabimo 2. os. množine m. spol: Robert, boste zvečer prišli na srečanje?

Pravila za vikanje oziroma tikanje


Z uporabo vikanja oziroma tikanja v slovenskem jeziku izražamo medsebojna razmerja, generacijska razmerja, prijateljske vezi, poslovne vezi, v večini primerov pa je vikanje razumljeno tudi kot izraz spoštovanja.

Glede rabe tikanja po bontonu veljajo pravila, ki jih usmerjajo nadrejenost, spol in starost. Starejša oseba vedno predlaga tikanje mlajši osebi, v odnosu gospod–gospa tikanje vedno predlaga gospa, v odnosu nadrejeni–podrejeni pa tikanje predlaga nadrejeni.

torek, 10. april 2012

Raba besed tam in tja

Pogosto se dogaja, da ljudje v besedilih mešajo rabo besed tja in tam oziroma se v določenih primerih ne znajo ustrezno odločiti, katera oblika je primernejša. Na enostaven način bomo skušali predstaviti razliko med obema besedama in posebnosti glede rabe obeh.

Kot izhodišče si bomo ogledali, kaj o obeh besedah povedo priročniki. V SSKJ je med besedama zabeležena naslednja razlika:

tàm

1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo staro / tiste breze tam (ob robu gozda) se sušijo; tisto tam je ajda

2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: pridite sem, kaj pa delate tam / tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz; kako živite tam pri vas; bila je noč, tam daleč je pokalo; to se je zgodilo tam nekje v Ameriki

3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: padel je v jarek in tam obležal; staro hišo so podrli, prav tam bodo sezidali novo na njenem mestu; preselil se je v mesto in se tam zaposlil

tjà

1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj / teci do tja in nazaj

2. izraža iz položaja znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: ne hodi tja, tam je nevarno; kako si prišel tja / plašč spravi tja, kjer je bil prej; na počitnice bomo šli tja kot lani

3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: kraj je turistično zanimiv, zato hodi tja veliko ljudi; hišo so zgradili že lani, vendar se tja še niso vselili / v knjigi so tudi take fotografije, ki ne spadajo tja

4. izraža smer premikanja, dejanja stran od govorečega: veter nosi dim tja; tja se obrni, poglej / letalo je poletelo tja proti hribom; nevihta je odhrumela tja čez; ne vem, kam gre, tja dol se je odpeljal / voda se je razlila tja po dolini; ravnina sega daleč tja na sever

Poenostavljeno: razlika med besedama tja in tam

Kot je mogoče razbrati, sta si oba osnovna opisa besed v SSKJ zelo blizu, vendar je bistvena razlika med njima ta, da beseda tam označuje prostor nahajanja oziroma dogajanja česa, beseda tja pa prostor kot cilj premikanja. Besedo tam uporabimo torej v primerih, ko opisujemo, kje se nekaj nahaja ali dogaja (ni glagola premikanja), medtem ko je v primeru rabe besede tja ponavadi zraven glagol premikanja (je poletelo, gre, se je razlil).

Dober primer razlike med obema besedama je razviden v naslednjem stavku:
Ne bomo šli tja, ker tam nimajo dovolj prostora za nas.

četrtek, 05. april 2012

Izgovorjava besed v slovenščini

Izgovorjava besed v slovenščini lahko včasih predstavlja izziv, saj na radiu in televiziji poslušamo eno izgovorjavo, medtem ko imamo sami v spominu drugo ustrezno različico, zato bomo danes izpostavili nekaj najpogostejših dilem in čim bolj jasno predstavili pravila izgovorjave v slovenskem jeziku.

Črni Kal ali Črni Kau̯?

V zadnjem času sem prejela kar nekaj vprašanj, zakaj je na radiu naenkrat slišati izgovorjavo Črni Kau̯, medtem ko smo do nedavnega poslušali o zastojih pri Črnem Kalu. Odgovor na vprašanje deloma ponujajo priročniki, in sicer Slovenski pravopis pravi:

kál 1 -a [kau̯] m (ȃ) posušeni ~i mlake; snov. ~ se useda kalež
kál 2 -í [kal in kau̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ı̑) zelene ~i; ~i krompirja; redk. bolezenske ~i klice; poud. ~ smrti |skrit začetek smrtne bolezni|

Kal v pomenu "mlaka" bi dejansko brali kau̯, medtem ko sta v pomenu "zelena kal, kal krompirja, klica" ipd. možni obe obliki izgovorjave: kal in kau̯. Dejstvo je, da je na podlagi pravil torej tudi izgovorjava kau̯ pravilna, medtem ko raba govori svoje.

Vlada ali ulada? Vreme ali ureme?

Slovenski pravopis opredeljuje različne izgovorjave črke v, in sicer:

1. Zobnoustnični v izgovarjamo samo pred samoglasnikom iste besede: vino, Sava, vas.

2. Dvoglasniški u̯ izgovarjamo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, bral [siu̯, brau̯].

3. Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku: vzeti, vnuk [wzeti, wnuk]. Posebnost: Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u: [uzeti, unuk].

V primeru izgovorjave besed vlada in vreme imamo torej na voljo tri možnosti, in sicer izgovorjavo kot w, u ali dvoglasniški u̯, pri čemer zaradi specifike radijskega in televizijskega napovedovanja, kjer morata biti zagotovljeni čim večja jasnost in razločnost, besedi pogosto izzvenita kot popačeni varianti „ulada in ureme“, medtem ko bi bil najbolj optimalen izgovor nekje vmes med u in v.

Želite izpopolniti vaše znanje slovnice in pravopisa tudi z eTečajem? Kliknite tu.

torek, 20. marec 2012

Prvi pomladni dan

Prvi pomladni dan bomo obeležili z ekskluzivnim popustom na ponudbo eTečajev, ki predstavljajo sodoben način učenja kar iz udobja domačega naslonjača.

Izkoristite ekskluziven popust in pri prijavi na katerega koli izmed eTečajev pripišite kodo „prvi pomladni dan“ ter si zagotovite 20 % popust.

http://www.etecaji.si/

Naj se pomlad začne z veliko novega znanja!

ponedeljek, 05. marec 2012

Kreativno pisanje tečaj

Pisanje je nedvomno umetnost, ustvarjanje in igra besed, ki se med seboj povezujejo v nove pomene in bralcu prinašajo zakladnico novih idej, zgodb in dogodkov. Ena izmed vej pisanja besedil je tudi kreativno pisanje, ki predstavlja odskočno desko za vse, ki želijo svojo domišljijo spustiti na plan in se prepustiti ustvarjanju unikatnih svetov, v katerih bodo uživali tudi bralci.

Kreativno pisanje se v mnogih pogledih razlikuje od strogega akademskega pisanja, saj je njegova osnovna komponenta igrivost. Pri kreativnem pisanju so sicer pomembni slog, besedni zaklad, raba jezika in podobno, vendar ima še večjo težo pisateljevo samoizražanje in unikatnost, s katero posreduje informacije. Kreativni pisec ni nikdar dokončno izoblikovan, saj vedno odkriva nove možnosti izražanja, preizkuša nove, drugačne pristope in črpa iz neomejenih virov navdiha, ki sestavljajo atraktivne zgodbe.

Ali se je kreativnega pisanja mogoče naučiti?

Nekateri so mnenja, da je pisanje dar oziroma talent, ki se ga ni mogoče priučiti, vendar je dejstvo, da se dober pisatelj ne rodi, temveč to šele postane po mnogih prebranih in napisanih vrsticah ter po mnogih uspešnih in manj uspešnih poskusih. Odlična izbira za vse, ki bi želeli izuriti veščino pisanja, je tečaj kreativnega pisanja, kjer je mogoče spoznati uporabne teoretične osnove, ki so lahko v veliko pomoč tako izurjenim piscem kot začetnikom. Glavni poudarek tečaja je na praktičnih vajah pisanja, ki so zasnovane tako, da razvijajo veščino razmišljanja izven ustaljenih okvirov in pomagajo pri razvijanju veščine pisanja.

Če se želite prepustiti kreativnosti in ustvarjalnosti, se lahko odločite za Tečaj kreativnega pisanja.

torek, 28. februar 2012

Uporaba besede starš

Zadnje čase v vseh vrst občilih opažamo uporabo oblike starš, zato si oglejmo, kaj o rabi povedo priročniki.

Beseda starši je v osnovi množinski samostalnik in je v skladu s Slovenskim pravopisom in SSKJ označena kot nezaznamovana oblika. Oglejmo si oba izpisa rabe:

SSKJ

stárši -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva

Slovenski pravopis

stárši -ev m mn., dv. neknj. pog. stárša (á; á ȃ) skrbni ~; ohraniti priimek po ~ih; izgubiti oba od ~ev; podpis enega od ~ev


Oglejmo si, kaj priročnika povesta o dvojini in ednini

Slovenski pravopis tako dvojino starša kot ednino starš označi s kvalifikatorjem neknjižno pogovorno, kar pomeni, da naj ju v knjižnem jeziku ne bi uporabljali.

stárš -a m s -em člov. (á) neknj. pog. eden od staršev

V SSKJ je situacija nekoliko drugačna, saj je dvojina označena s kvalifikatorjem tudi, ki označuje »manj navadno dvojnico, ki se v knjižnem jeziku ali umika ali uveljavlja«. Edninska oblika starš ima pred seboj kvalifikator stil., ki označuje »dvojnico, ki je v sodobnem knjižnem jeziku stilno obarvana«.

Če pogledamo, kakšno je stanje v korpusih, opazimo, da je raba besede starš zastopana v razmeroma majhnem številu zapisov, vendar se uporablja. V Novi besedi zasledimo 329 zapisov besede starš (proti 22.568 zapisom besede starši). V Fidiplus najdemo 88 zapisov besede starš in 931 zapisov besede starši.

torek, 14. februar 2012

Najpogosteje zatipkane besede

Navada je železna srajca in pogosto se nam zgodi, da v besedilih uporabljamo zapise besed, pri katerih nas ob branju pravzaprav nič ne zmoti, medtem ko nam črkovalnik besedo vztrajno podčrtuje oziroma črkovalnika sploh ne uporabljamo in s površnimi zapisi v slabo voljo spravimo pozorne bralce. V nadaljevanju bomo navedli najpogosteje zatipkane besede ter jasno označili odvečne, zamenjane ali manjkajoče črke, da boste naslednjič, ko boste natipkali ali napisali besedo, mnogo bolj pozorni in jo boste že v prvem poskusu zapisali slovnično ustrezno.



NEUSTREZEN ZAPIS
SLOVNIČNO USTREZEN ZAPIS
Neustrezne črke
upliv
vpliv
povdariti
poudariti
vnovčiti
unovčiti
Manjkajoče črke
nadaljni
nadaljnji
mankajoč
manjkajoč
domišlija
domišljija
življenski
življenjski
Odvečne črke
sumnjičav
sumničav
vozelj
vozel
zaželjen
zaželen
knjižnjica
knjižnica
Zamenjane črke
karcenogen
kancerogen
metereolog
meteorolog
astreoid
asteroid

četrtek, 19. januar 2012

Online tečaji oziroma eTečaji

V sklopu pisanja besedil smo razvili novo storitev ONLINE TEČAJE, ki predstavljajo sodoben način učenja. Etečaji so inovativen način, da lahko dragoceno znanje pridobivate kar iz udobja domačega naslonjača. Vsa gradiva lahko nemoteno prenesete na računalnik in jih shranite za nadaljnjo uporabo. Ves čas vam je na voljo pomoč mentorja in tako hitro dobite odgovore na vsa vprašanja in dileme.

Kako potekajo etečaji? 

Online tečaji se izvajajo v profesionalnem okolju za virtualno učenje imenovanem Blackboard. Na spletnem naslovu, ki ga boste prejeli ob prijavi na tečaj, se z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom prijavite v virtualno učilnico. Odpre se vam meni, preko katerega na enostaven način dostopate do vseh gradiv, vaj in orodij za komunikacijo, ki vam omogočajo nemoteno delo, razporejanje časa po lastni presoji in prilagajanje intenzivnosti dela. Virtualna učilnica deluje na vseh računalnikih in operacijskih sistemih, pogoj je samo dostop do interneta.

Izbirate lahko med naslednjimi tečaji (ponudba bo vsak mesec širša): 


V virtualni učilnici so gradiva razdeljena na več sklopov in znotraj vsakega sklopa najdete ustrezno gradivo, vaje, video gradiva in ostale učne materiale, ki so vam v pomoč pri učenju. V učilnici najdete za vsak sklop natančne opise in navodila za reševanje nalog, poleg tega pa vam je konstantno na voljo tudi vodja programa, ki odgovarja na vsa vaša vprašanja.

PLAČILO TEČAJEV JE MOGOČE TUDI PREKO VARNEGA SPLETNEGA NAKUPA

sreda, 18. januar 2012

Spletni portal Uporabno pisanje

Na blogu pisanje besdil se je nabralo kar nekaj uporabnih vsebin, ki so lahko v pomoč pri vsakodnevnem pisanju. Zdaj smo v okviru projekta širjenja znanja o copywritingu naredili korak naprej in ustvarili spletni portal Uporabno pisanje, kjer je na voljo ogromno vsebin, povezanih s tematiko pisanja.

Na portalu tako najdete številne nasvete za pisanje, organizirane v obliki poučnih in uporabno naravnanih člankov, dodana je rubrika kreativno pisanje, kjer lahko najdete članke in ostala gradiva, povezana s tematiko, poleg tega pa na portalu najdete tudi uporabne eknjige s področja pisanja besedil in online tečaje, ki vam omogočajo, da dopolnite in izurite svojo veščino pisanja.

Cilj portala je tudi ta, da uporabnikom ponudi ažurno pomoč pri pisanju, in sicer v obliki nasvetov, odgovorov na vprašanja ter drugih storitev, kot je na primer brezplačna lektura. Tako v zavihku pomoč pri pisanju najdete uporabno pomoč pri katerih koli pisateljskih potrebah ali dilemah.

Povezava do portala UPORABNO PISANJE