Strani

sreda, 01. avgust 2012

Frazemi in primeri frazemov

Frazem je stalna besedna zveza, kar pomeni, da po govornem dejanju ne razpade temveč ohranja določeno pomensko in strukturno zvezo, poleg tega pa je njen pomen običajno popolnoma ali delno predvidljiv.

Bistvo frazemov je, da se zunanja pojavnost ne izrazi neposredno, ampak posredno z ubeseditvijo druge primerljive pojavnosti, s čimer lahko dosežemo npr. bolj duhovito ali bolj nazorno sporočilo s pomočjo asociacij.

Za lažje razumevanje si oglejmo primer frazema:

Zdaj sem pa na konju (frazem biti na konju).

Besede iz zgoraj omenjene besedne zveze imajo točno določen pomen zgolj kot skupna enota in nas v tem primeru ne zanima pomen posameznih besed (biti kot izražanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti, na za izražanje premikanja k zgornji strani česa in konj kot domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe). Zanima nas pomen celotne zveze, ki pomeni uspeti, doseči cilj.

Prenovitev frazema

Poznamo tudi tako imenovane prenovitve frazema, kadar pomen stalne besedne zveze prilagodimo trenutnemu kontekstu, s čimer dosežemo želeni učinek. Vzemimo npr. frazem Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade., ki ga lahko npr. zaradi humorističnega učinka prenovimo v zvezo: Kdor drugemu jamo koplje, je grobar.

Tu gre v bistvu za tanko mejo med napačno rabo frazemov, vendar za napako štejemo tako spremembo frazema, ko le-ta izgubi svoj pomen oz. pomen ni predvidljiv (npr. frazem metati polena pod noge spremenimo v metati kamne pod noge).